Predstavitev in zgodovina zbora

PREDSTAVITEV

Okoli leta 1962

Leta 1959 se je pri kulturno-umetniškem društvu Davorina Jenka zbral majhen, vendar glasovno dobro uravnotežen pevski zbor. Na začetku je sodelovalo le 11 pevcev. Vodil jih je Janez Močnik. Pozneje se je zbor okrepil še za nekaj pevcev.

Za prvo obdobje je ohranjeno le malo dokumentov. Vse, kar premore arhiv, sta dva zapisnika sestankov, del navzočnostne liste na vajah in nekaj fotografij.  Zato smo za razumevanje tega časa vezani le na ustno izročilo. Pevci so prihajali iz najrazličnejših krajev, od Šenturške gore pa tja do Suhadol. Večina je le bila iz cerkljanskega in velesovskega konca.

Program je obsegal predvsem ljudske, preprostejše umetne ter nekaj borbenih pesmi. To je bil program, ki je ustrezal novoustanovljenemu zboru in s katerim je že v nekaj tednih lahko nastopal na proslavah in drugih podobnih prilikah. Nastopali so predvsem v Cerkljah in okolici.

Toda zbor žal ni naletel na razumevanje in podporo takratnih partijskih funkcionarjev, zato so se začele vrstiti težave. Začetno navdušenje pa je pri mnogih po nekaj letih počasi splahnelo in zbor je prenehal delovati.

Tu bi se zgodba o moškem pevskem zboru Davorina Jenka lahko klavrno končala in bi se danes spominjali le enega od poskusov ustanovitve pevskega zbora v Cerkljah.

Na srečo pa ima ta zgodba nadaljevanje.

MOŠKI PEVSKI ZBOR DAVORINA JENKA CERKLJE NA GORENJSKEM – DRUGIČ

Z leti se je v Cerkljah marsikaj spremenilo. Menjavali so se ljudje, menjavala se je miselnost. Ponovno so začutili potrebo po pevskem zboru, pa je vsak poskus, tak ali drugačen spodletel.

V letu 1969 sta dva dogodka vplivala na razvoj pevske dejavnosti v Cerkljah in na ponovno oživljanje moškega pevskega zbora.

V Velesovem so se pričeli zbirati možje in fantje, željni lepega petja, okrog tamkajšnjega organista Gabrijela Selana in kmalu začeli redno vaditi.

Drugi samostojni koncert leta 1971

V Cerkljah pa je pod vodstvom organista Jožefa Močnika začel redno delovati cerkveni moški zbor, ki pa se je uveljavljal tudi na posvetnem področju.

Torej je pevsko življenje na področju sedanje cerkljanske občine kar naenkrat vzcvetelo, le vodstvo kulturnega društva ni bilo uspešno pri obnovi pevskega zbora. Zato je bila zveza med pevci, ki so pridno vadili v Velesovem in cerkljanskim kulturnim društvom hitro sklenjena.

Zbor je postal njegova sekcija in s tem prevzel ime in tradicijo nekaj let pred tem razpadlega zbora, kar pa je povsem razumljivo, saj je nekaj pevcev sodelovalo že v prvi zasedbi.

Že naslednje leto je pripravil prvi samostojni koncert in poslušalci so napolnili avlo osnovne šole.

Pred prvim tekmovanjem v Mariboru

Zbor se je aktivno vključil v kulturno dogajanje domačega kraja, bližnje in daljne okolice ter celotne kranjske občine. Prvič je nastopil tudi na občinski reviji pevskih zborov.

Drugi samostojni koncert je pripravil že takoj naslednje leto in s tem postavil pravilo o vsakoletnem samostojnem koncertu.

Kako visoke cilje si je zbor zastavil, je sklepati tudi po tem, da je menjal umetniškega vodjo.

Leta 1972 in 73 je zbor vodil priznani slovenski dirigent Milko Škoberne. Pod njegovim vodstvom je zbor spoznaval težjo literaturo iz vseh obdobij glasbenega ustvarjanja. Prvič se je srečal z evropsko zborovsko literaturo.

Začel se je močneje uveljavljati izven domačega kraja in kranjske občine. Pripravil je več srečanj z drugimi pevskimi zbori, napravil je prve korake v radijskem studiu in se prvič pojavil na tekmovanju ”Naša pesem” v Mariboru.

Tik pred iztekom leta 1973 je bila spet menjava za dirigentskim pultom. Zbor je prevzel Jožef Močnik. V slabih štirih letih že tretji dirigent. ,,Nič dobrega za zbor, da tako pogosta menja zborovodjo”, so menili nekateri. Drugi pa: ,,Je pa mlad, zagnan in domačin”. Kateri so imeli prav, je kaj hitro pokazal čas.

Leta 1974

V štirih mesecih je z zborom naštudiral jubilejni koncert ob 15-letnici ustanovitve in 5-letnici obnovitve zbora. Prej kot v enem letu pa se je odpravil na tekmovanje amaterskih zborov Naša pesem v Maribor.

Z zborom se je novi dirigent dobro ujel, tako dobro, da ga z izjemo nekaj let vodi še danes.

Vmesni čas so zbor vodili Dane Selan in Jože Mohar in Silvan Baša. Vsak le po dve leti.

KADROVSKI SESTAV ZBORA

Število članov zbora je v različnih obdobjih zelo nihalo, od skromnih začetkov z enajstimi člani pa do 37 članov v letih 1985 – 86, v letih največjih uspehov. Na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je zbor deloval v zasedbi šestnajstih pevcev, kar pa se je izkazalo za preveč utesnjeno zasedbo, zato je povabil k sodelovanju nove pevce. Tako se je zbor zopet povečal na sedanjih 29 članov. Občina Cerklje je veliko premajhna, da bi premogla toliko pevcev, ki bi bili pripravljeni peti v domačem pevskem zboru, zato so od samega začetka v zboru sodelovali tudi pevci iz sosednjih občin. V zboru je v oseminpetdesetih letih sodelovalo preko 140 pevcev. Nekateri le sezono ali dve, drugi desetletje in več. So pa tudi taki, ki zboru ostajajo zvesti preko 35 let.

Leta 1985

DIRIGENT JOŽEF MOČNIK

Jožef Močnik

Jožef Močnik je osem let študiral solopetje v Kranju. Študij glasbe je nadaljeval na glasbenem oddelku Pedagoške akademije v Ljubljani in ga sklenil z diplomskim delom prav o delovanju cerkljanskega moškega zbora.

Kot zborovodja je dejaven od leta 1968, ko je prevzel vodenja cerkljanskega cerkvenega zbora in kot organist vztrajal 17 let. V šoli v Šenčurju je poučeval glasbeno vzgojo in vodil šolske pevske zbore. Vmes pa za krajši čas vodil različne odrasle pevske sestave.

Kot zborovodja je s Komornim moškim pevskim zborom Davorina Jenka povezan že od leta 1973. Pod njegovim vodstvom je dosegel največje uspehe in stopil med najboljše slovenske moške pevske zbore. Dirigent Jožef Močnik je neizbrisno zaznamoval podobo glasbene kulture cerkljanske občine.

Za svoje delo je dobil več priznanj, med njimi so: Kurnikova plaketa občine Tržič, Vélika Prešernova plaketa občine Kranj in Gallusova listina kulturne skupnosti Slovenije. Cerkljanska občina pa se mu je zahvalila za njegovo dolgoletno in predano delo na področju kulturne dejavnosti z imenovanjem za častnega občana.

SKLADATELJ JANEZ MOČNIK

Janez Močnik

Malo je pevskih zborov, ki bi si lahko po vzoru kraljévih dvorov privoščili svojega skladatelja. Zbor Davorina Jenka je eden teh. Skladatelj Janez Močnik in moški pevski zbor Davorina Jenka sta bila vse od začetka zbora tesno povezana, saj so se prvi pevci zbrali prav na njegovo pobudo in je bil njihov prvi zborovodja.

Vse do smrti je rad priskoči na pomoč, zlasti takrat, ko je zbor potreboval še kakšno pesem za dopolnitev tematskih sporedov.

Zbor je v desetletjih sodelovanja naštudiral kar 134 njegovih priredb in avtorskih skladb. Večino teh skladb je prav cerkljanski zbor izvajal prvi.

 

 

SPOREDI LETNIH KONCERTOV

Skoraj vsako leto od leta 1971 je eden pomembnih ciljev zbora letni koncert. Običajno ga pripravi ob zaključku sezone v spomladanskih mesecih.

Leta 1994

Sporedi so bili zelo raznoliki. V prvih desetletjih so bili zasnovani bolj klasično. Vanj so bile vključene skladbe iz vseh obdobij zborovskega ustvarjanja, od obdobja vokalne polifonije v 16. stoletju do sodobne zborovske ustvarjalnosti. Osrednje mesto je velikokrat pripadlo pesmim slovenske romantike.

Je eden redkih slovenskih zborov, ki študira predvsem skladbe slovenskih avtorjev.

V zadnjem obdobju, od leta 1991 naprej, pa se zbor posveča predvsem študiju vsebinsko zaokroženih koncertnih sporedov. Kar lepo število se jih je že nabralo: od slovenskih ljudskih pesmi, preko predstavitev mnogih skladateljev in skladb na besedila pomembnih slovenskih pesnikov do koncertnih večerov duhovne glasbe. Z njimi predstavlja pomembne, večkrat tudi manj znane strani zborovskega izročila in s tem oživlja pozabljene pesmi številnih skladateljev.

ODNOS DO LJUDSKE PESMI

Ob prebiranju koncertnih sporedov je čutiti poseben odnos do slovenske ljudske pesmi. Že na samem začetku je zbor pel predvsem ljudske pesmi. To sicer še ne kaže na neko načrtno gojenje te pesmi. V kasnejših obdobjih pa je zbor ljudski pesmi namenil kar nekaj koncertov. Prvi je bil že leta 1976. Ob pomembnih obletnicah zbora pripravi več koncertnih sporedov, od katerih je eden zagotovo sestavljen iz ljudskih pesmi. Enega od njih z naslovom Slovenski večer pod Jenkovo lipo je zbor pripravil leta 1983 v Dvorjah na zemljišču, kjer je stala rojstna hiša Davorina Jenka. Scenarij je napisal Mito Trefalt, prireditev pa je posnela tudi ljubljanska televizija.

Koncert ljudskih pesmi leta 1999

KAJ PA DUHOVNA GLASBA

Po osamosvojitvi, ko smo se znebili komunizma, se je tudi ne področju zborovstva marsikaj spremenilo. Duhovna glasba je kot že prej, pred drugo svetovno vojno spet enakovredno zaživela na koncertnih odrih. Cerkljanski zbor je že v prejšnjem režimu v veliko nezadovoljstvo oblasti uvrščal v svoje sporede tudi duhovne pesmi in si s tem nakopal marsikatero težavo. V zadnjih petindvajsetih letih pa se z duhovno glasbo bolj načrtno ukvarja. Pripravil je že nekaj vsebinsko zaokroženih koncertnih sporedov, poleg tega pa je tudi redno sodeloval na Festivalu slovenske cerkvene glasbe. Najlepši in najbolje obiskani pa so božični koncerti, posebno takrat, ko se jim pridružijo še žive jaslice.

Božična zgodba 2009

ZBOR DAVORINA JENKA IN SKLADATELJ DAVORIN JENKO

Davorin Jenko

Posebno odgovornost je zbor čutil do skladatelja Davorina Jenka. Kulturno društvo je že pred ustanovitvijo pevskega zbora prevzelo ime slavnega rojaka in bilo je povsem logično, da se bo tudi pevski zbor imenoval po njem.

Od samega začetka je zbor v svoje sporede vključeval tudi Jenkove skladbe. Najprej Lipo, kasneje pa vsako leto še kakšno novo. Z leti se jih je nabralo za celovečerni koncert. V letu 1985 je samo z njegovimi pesmimi počastil 150-letnico skladateljevega rojstva.

Zbor je naštudiral vsa njegova pomembnejša dela za moški zbor in vsaj eno izmed njih izvajal na treh tekmovanjih, na desetih revijah pevskih zborov in na preko 70. koncertih in pomembnejših nastopih po Sloveniji in v tujini. Dostojno je obeležil vse skladateljeve pomembne obletnice. Vrh tega pa so vsekakor koncerti v spomin 100. obletnice Jenkove smrti v letu 2014 in praznovanje 180. obletnice njegovega rojstva v letu 2015.

ZBOR NA REVIJAH PEVSKIH ZBOROV

Zbor je od leta 1970 redno sodeloval na revijah pevskih zborov občine Kranj in na vseh revijah pevskih zborov v Cerkljah, sedaj pa sodeluje na območnih revijah v Kranju.

Vedno je nastopil s tehtnim programom in bil v preteklosti petkrat izbran za sodelovanje na reviji pevskih zborov Gorenjske.

Leta 2007, 2012 in 2016 je sodeloval na Gorenjskih sozvočenjih. Leta 2007 je prejel posebno priznanje za izbiro sporeda na temo zvonov.

Regijsko tekmovanje 2015

TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV NAŠA PESEM V MARIBORU

Posebno mesto v zgodovini cerkljanskega moškega pevskega zbora zasluži sodelovanje na tekmovanjih slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru.

To je bilo v zadnjih desetletjih preteklega stoletja edino vseslovensko srečanje najboljših pevskih zborov na katerem so se lahko primerjali med seboj, se potrjevali in bili nagrajevani za svoje delo.

Težko je razumeti, še teže pa razložiti, koliko in kakšnega dela je treba vložiti za malo vidnejši uspeh. Od negotovih korakov v prvih letih, preko potrjevanj v naslednjih, da samozavestnega nastopa v letu 1986 je preteklo dolgih 14 let.

V tem obdobju je šestkrat sodeloval na tekmovanju v Mariboru. Prvič, leta 1972 pod vodstvom Milka Škoberneta, ko je dobil priznanje za sodelovanje, potem pa še petkrat pod vodstvom Jožefa Močnika. Leta 1974 je spet dobil samo priznanje, pozneje pa trikrat bronasto plaketo in v letu 1986 srebrno plaketo mesta Maribor. Po tem letu je opustil udeležbo na tem tekmovanju. Ponovno se je z močno pomlajeno zasedbo v Maribor vrnil čez trideset let, leta 2016 in ponovno prejel bronasto plaketo. K udeležbi ga je vzpodbudilo zlato priznanje, ki ga je leto prej prejel na regijskem tekmovanju v Škofji Loki.

Na tekmovanju leta 1986
In na tekmovanju leta 2016

Z udeležbo na tekmovanjih vedno znova preverja, kam sodi v slovenskem merilu.

GOSTOVANJA

Koncert v mestni hiši v Rivoliju

Ena od oblik zelo razgibane dejavnost zbora je sodelovanje in izmenjava koncertov z drugimi pevskimi zbori. Dolga je vrsta slovenskih zborov s katerimi je sodeloval. Nekaj pa je bilo sodelovanja tudi preko meje. Ta si zaslužijo nekoliko večje pozornosti, ker so povezana s krajšimi ali daljšimi gostovanji v tujini.

Prvič se je zbor odpravil na večdnevno turnejo v letu 1983, šele po 24. letih delovanja. Vračal je obisk zboru Polifonica iz Rivolija v Italiji. Imel je tri koncerte in sicer dva v Rivoliju in enega v Torinu.

Da se zbor res le zelo redko odpravi na turnejo v tujino priča podatek, da je naslednjo dočakal spet šele po 23. letih. V predbožičnem času leta 2006 se je v organizaciji Unesco kluba Cerklje odpravil v Rim. V Alatriju je pripravil samostojni koncert, v Rimu pa je sodeloval na Slovenski proslavi za dan samostojnosti.

PRIZNANJA

Eno najbolj posrečenih priznanj je delo slikarja Vinka Tuška

V petdesetih letih delovanja je zbor dobil številna priznanja in zahvale za svoje delo. To so priznanja za sodelovanje na občinskih in regijskih revijah, zahvale raznih društev, številna spominska darila za sodelovanja z drugimi zbori, mala Prešernova plaketa občine Kranj, priznanja in plakete s tekmovanj in še bi lahko naštevali. Stene v pevski sobi so veliko premajhne, da bi lahko razobesili vse to. Nekatera priznanja so resnično umetniške vrednosti, druge le kos papirja. Večina jih je bilo izročenih res prisrčno, nekatera pa tudi hladno, le kot protokolarna obveza.

Srebrna plaketa mesta Maribor

Preko 100 jih je. Tri izmed njih pa je treba posebej izpostaviti, saj jih je zaslužil s trdim delom in mu zato tudi največ pomenijo.

Leta 1986 je na tekmovanju slovenskih pevskih zborov dosegal velik uspeh in prejel srebrno plaketo mesta Maribor. S tem se je postavil ob bok najboljšim slovenskim moškim zborom.

Vélika Prešernova plaketa

Občina Kranj je zboru za dolgoletno delo, za uspehe in za njegov prispevek k razvoju glasbene kulture v občini leta 1993 podelila véliko Prešernovo plaketo.

 

Leta 2009 pa je dobil še najvišje priznanje občine Cerklje. Zbor je vsa leta nepogrešljiv člen in tvorec kulturnega dogajanja v občini. Praktično ne mine nobena večja kulturna prireditev brez pevskega zbora. Ob 50-letnici se mu je občina zahvalila za to izjemno delo in mu podelila véliko plaketo občine Cerklje na Gorenjskem.

Vélika plaketa občine Cerklje na Gorenjskem

Obstajajo pa tudi priznanja, ki jih običajno ne obešamo na stene, ali postavljamo v vitrine. To so ocene glasbenih strokovnjakov.

Skladatelj Pavle Merkú je v oceni nastopa na tekmovanju leta 1986 zapisal:

Tekmovalni program je žlahten, tehtno izbran, razvejan, reprezentativen, skratka odličen. Posebno pozoren sem bil na vključitev odličnih Lebičeve in Švikaršičeve skladb in vzorno oživitev obeh. Intonacija in artikulacija sta čisti, pozorni, razvidni, skrbni, zvok je poln in žlahten. Tempi so v redu, dinamika in agogika živi in prepričljivi. Zborovodja zna tvegati osebni pristop in osebne rešitve in je prepričljiv. Kljub manjšim spodrsljajem je zbor živ in prepričljiv, poje sproščeno (to je opažati celo pri drži telesa) in ne odstopa od žlahtnosti, da bi si privoščil poceni užitek. Edini zbor v tem večeru, ki me je res prepričal!

DRUŽABNO ŽIVLJENJE ZBORA

Kaj pa družabno življenje zbora? Vsakemu, ki je kdaj sodeloval v katerikoli skupini je popolnoma jasno, da so rezultati dela mnogo boljši, če člane skupine vežejo tudi prijateljske vezi.

Toliko bolj to velja za pevski zbor. Dobri rezultati so sploh možni le tedaj, ko pevci nastopijo kot eden. Za to pa sploh ni treba velikih stvari. Dovolj je le drobna pozornost ob rojstnem dnevu in pesem Oj slavljenec današnji. Ali pa po koncertu kozarec take ali drugačne pijače, zraven pa še piškot ali dva in pesem, ena, dve, včasih pa kar za cel koncert.

Zelo redke pa so priložnosti, da se je zbor zbere na družabnem srečanju. V preteklosti večkrat na novoletni večerji, sedaj pa na pikniku, kamor povabi tudi dekleta in žene pevcev, saj so prav one tiste javnosti nevidne članice zbora, ki v mnogo čem prispevajo k uspešnemu delovanju moškega zbora.

Nič posebnega, bi rekel marsikdo, a vendar zelo potrebna dejavnost. Za kaj več pa pogosto zmanjka časa, denarja pa tudi volje.

ZAGOTAVLJANJE MATERIALNIH POGOJEV DELA

Nekaj besed zasluži tudi zagotavljanje materialnih pogojev dela. Zbor praktično nikoli ni imel zagotovljenih rednih sredstev, ki bi mu omogočila normalno delovanje. Tako se je nekako prebijal iz leta v leto zahvaljujoč veliki zavzetosti pevcev in vodstvu zbora.

Nekoliko lažje je bilo s prostorom za pevske vaje. Na začetku je vadil v garderobi kulturnega društva ob starem harmoniju.

Leta 1969 je dobil prostor za pevske vaje v dvorani nove osnovne šole. Ker tudi tam ni bilo ustreznega inštrumenta si je čez nekaj let iz lastnih sredstev kupil manjši klavir in si tako zagotovil primerne pogoje za delo.

Toda to ni trajalo dolgo. Kmalu so nastopile najrazličnejše težave. Pravi škandal pa je bil, če je zbor v šoli vadil pesmi na duhovna besedila.

Ko je bila mera polna so se odločili, da si uredijo pevsko sobo v sicer precej zanemarjenih prostorih v kulturnem domu. Čez par mesecev so se že preselili v sicer ne veliko a lepo urejeno pevsko sobo. Pa še nekaj je pomembno,  bila je njihova. No ja, vsaj mislili so tako.

Ta idila je trajala kar trideset let.

Vmes se je zgodila osamosvojitev in denacionalizacija in po nekih nerazumljivih postopkih so prostori, ki so bili zgrajeni za kulturo in so se v ta namen tudi uporabljali, prešli v last drugega lastnika. Kulturno društvo in s tem tudi pevski zbor so bili nenadoma le še najemniki prostorov.

Dokler v Cerkljah ni bilo drugih prostorov za kulturno dejavnost je še nekako šlo, ko pa je občina začela graditi novo kulturno dvorano so se začeli stopnjevati tudi pritiski, naj zapustimo te prostore.

Po odprtju kulturnega hrama Ignacija Borštnika je župan namenil dva prostora v zaodrju cerkljanskemu kulturnemu društvu. Tako je tudi pevski zbor dobil nove opremljene prostore.

Manjkal je le še primeren inštrument. Ker je stari klavir že nekaj let odpovedoval, je društvo nabavilo drug, sicer že rabljen vendar dober klavir.

Tako ima danes pevski zbor kar primerne materialne pogoje za svoje delo, kar se pa tiče finančnih, bo treba reči še marsikatero besedo. Toda to je že druga zgodba.

POMEN ZBORA

O pomenu moškega pevskega zbora Davorin Jenka Cerklje na Gorenjskem za občino Cerklje, in za širši kulturni prostor je bilo že veliko povedanega in si je vsak že lahko ustvaril svoje mnenje, zato za sklep le še nekaj statističnih podatkov:

  • Zbor deluje 58 let
  • V njem je sodelovalo preko 140 pevcev
  • Vodilo ga je 7 zborovodij
  • Naštudiral je 600 pesmi
  • Zapel je na okoli 500 nastopih
  • Opravil preko 2600 vaj
  • Vsi pevci skupaj so na vaje hodili preko 1000 let
  • Za svoje delo je prejel preko 100 priznanj, pohval in spominskih daril.
Zbor leta 2010 ob 50-letnici

Pot, ki jo je prehodil moški pevski zbor Davorina Jenka je nekaj posebnega. Včasih je bila le kot ozka, skorajda neprehodna stezica, včasih kot široka cesta. Vedno pa tlakovana z mnogimi vezmi prijateljstva. Danes se kaže kot dobro utrjena pot v prihodnost.